SLAVIM torej sem - Svetnikov mesečnik o slavljenju

Arhiv vseh člankov >


APRIL 2007


BREZ ZADRŽKOV
Intervju s Timom Hughesom


Tim Hughes je eden najbolj prepoznavnih voditeljev slavljenja in avtor številnih slavilnih pesmi (prevedene npr. Prečudoviti, Ogenj ki žge, Tu sem da te hvalim). Je tudi vodja šole slavljenja Worship Central, voditelj slavljenja na londonski župniji Holy Trinity Brompton in dolgoletni sodelavec krščanske mladinske organizacije Soul Survivor. Pravkar je izdal svoj tretji album z naslovom »Holding nothing back« in v intervjuju odgovarja na nekaj vprašanj glede te zgoščenke in njegovega dela.

Naslov novega albuma je »Holding Nothing Back« (prevod bi bil najbrž 'Ne zadržujem ničesar') . Kaj si misli s tem?
Album je iskren odgovor osupljivemu Bogu, ki ga slavimo. Ko sem ga skušal nasloviti, sem čutil, da ta naslov nekako povzame vse to, kar želijo povedati album in pesmi na njem. Pri slavljenju gre za izročitev, brez zadrževanja česarkoli, za dajanje vsega – v odgovor Njemu, ki je dal za nas vse. Živimo v času, ko moramo biti drzni in strastni. To niso časi za neko mlačno, malodušno ali ravnodušno slavljenje. Potrebe so velike, Cerkev mora rasti. Govori tudi o naši potrebi, da smo pristni slavilci, da izražamo vse, kar se dogaja globoko v nas in da sprejmemo Boga kot središče tega, kar smo, kot bistvo našega življenja. Včasih že postanem utrujen in razočaran, če je v cerkvah velik poudarek na protokolu. Bog je vreden vsega, kar mu lahko kadarkoli damo. V naših cerkvah bi moralo biti nekaj običajnega, da ljudje jočejo med slavljenjem, preplavljeni z Božjim usmiljenjem. Nekaj običajnega bi bilo, da ljudje pojejo na ves glas, da s tem strastno izražajo ljubezen, ki jo prejemamo od Boga. Moralo bi biti normalno, da bi ljudje plesali prosto in vdano v odgovor na Božje odrešenje. Moralo bi biti nekaj običajnega videti ljudi stati v tišini, v čudenju, presunjene od Božje presežnosti. Čudovitega Boga imamo in naše slavljenje mora biti resnično, pošteno, pristno, predano, izrazito in iskreno. 'Holding nothing back' – brez zadrževanja česarkoli.

Kaj je bilo najbolj prijetno pri snemanju/pisanju novega albuma?
Najboljša stvar pri tem albumu je bila svoboda v ustvarjalnosti. Všeč mi je, če lahko potiskam meje in zajamem kaj svežega. Prav tako je bil izjemen privilegij sodelovati z odličnimi glasbeniki in krasnimi ljudmi. Bilo je zabavno delati s prijatelji kot so Paul Evans, Stu G, Matt Weeks, Brooke Fraser, Nathan Nockels, Matt Bronlewee in Les Moir.

In kaj je bilo najtežje?
To je utrujajoč proces. Veliko letenja v Ameriko in nazaj, stalno izpraševanje glede aranžmajev, biti odprt za kritiko… Ampak vseeno ne bi zamenjal za nič.

Od kod dobiš navdih za tvoje pesmi?
Brez dvoma prihaja zame kot avtorja besedil največji navdih iz Svetega pisma. To je res neverjetna knjiga. Kakšen užitek se je učiti iz preteklosti, videti karakter in naravo Boga, se potopiti v odlične pesmi knjige psalmov. Skoraj vsaka ideja za pesem se rodi preko svetopisemskega besedila, iz takega, ko me zares izziva ali mi zleze pod kožo in mi da misliti. Okoli teh tem začnem potem ovijati melodične ideje. Ampak kar se tiče besedil, je Sveto pismo moj glavni navdih. Odprt pa sem tudi za druge oblike navdihov. Včasih v meni odmevajo besede, ki jih slišim v cerkvi, in dobim občutek, da bi morali peti o teh stvareh. Ali pa lahko gre samo za pogovor s prijateljem. Lahko je samo en stavek, ki me zares zadene. Glasbeno gledano pa mislim, da je pomembno poslušati različne vire in stile glasbe. Poskušam poslušati čim več glasbe, ker me različne ideje navdihujejo. Glavna stvar je torej, da si odprt. To je tako, kot da bi imel posebno anteno in bi se vedno poskušal uglasiti na to, kar se lahko naučiš iz situacije. Vedno se vprašaš, če je to ideja za pesem, ali lahko iz tega kaj razvijem in uporabim za pesem?

Ko pišeš pesmi, jih pišeš kot osebno izražanje slavljenja Boga, ali pišeš specifično za slavljenje z občestvom?
Moje pesmi začnejo svojo pot vedno kot oseben izraz slavljenja. Če tega ne bi bilo, bi pesmi manjkala verodostojnost. Potem se pesem razvija in medtem začnem razmišljati o občestvu. Preverjam, ali sta besedilo in glasba dosegljiva, igram duhovnikom, teologom, prijateljem, da bi dobil feedback in potem poskusim še z občestvom. Skozi ta proces lahko vidim, ali bo pesem 'delovala' v občestvu, ker zame je to zelo pomembno.

Kdo vse je še sodeloval pri novem albumu?
Bila sta dva producenta – Nathan Nockells in Matt Bronlewee. Bila sta res neverjetna s svojimi idejami. Polovica albuma je bila posenta v Herefordu v Angliji. Tu so sodelovali Stu G (Delirious), Matt Weeks in Paul Evans. Drugo polovico pa smo posneli v Los Angelesu. V užitek mi je bilo delati z novimi glasbeniki, ki jih še nisem prej srečal. Električno kitaro je igral Lyle Workman. Ko sem se pogovarjal z njim o opremi, ki jo uporablja, mi je omenil, da ko igrajo v živo ga njegov šef pripravi do tega, da igra zares zares glasno. Potem pa sem vprašal, kdo je njegov šef. In je odgovoril: »Sting« Now thats pretty cool! :)

Kaj bi svetoval bendom/glasbenikom, ki se čutijo poklicani, da posnamejo CD?
Vztrajajte. Včasih pričakujemo, da nam bodo stvari postrežene na pladnju. Ampak to se zgodi redko. Mnogim bendom uspe šele po letih trdega dela. Ne jemljite bližnjic. Vadite pogosto, kolikor lahko. Dovolite ljudem, da dajo kritiko na vaše pesmi. Poslušajte in opazujte druge dobre glasbenike in se učite od njih. Berite kolikor lahko. Vse to vas bo samo krepilo in plemenitilo vsak posnetek, ki ga boste naredili.

O čem si trenutno nagovorjen?
O identiteti. Že nekaj časa nosim v glavi tale stavek: Bog me ljubi in jaz ljubim Boga, zato sem uspešen. Živimo pod velikim pritiskom, da bi uspeli, pod pritiskom, da bi dosegli pravi rezultat na izpitu, pravo službo, pravo družino, pravo hišo. Velikokrat začutim to sprevrženo potrebo po doseganju. Ampak v nobenem primeru pa ni vse v moji moči, nisem jaz sam dovolj. In četudi dosežem cilj, sem še vedno nezadovoljen. Ker zadovoljstvo v polnosti najdeš samo v sprejemanju in odgovarjanju na Božjo ljubezen. Ljubljen sem od stvarnika nebes in zemlje – noben dosežek tukaj na zemlji se ne more približati takemu uspehu!

Je še kaj novega pri tebi?
Glavna zadeva, na kateri delam, je Worship Central. To je šola slavljenja na župniji Holy Trinity Brompton v Londonu, ki jo peljemo v sodelovanju s Soul Survivor-jem in Alpho. Začeli smo maja 2006 in od takrat vsaka dva meseca organiziramo vikende, kjer se zbere okrog 900 voditeljev slavljenja in glasbenikov, da bi se učili, usposabljali in skupaj slavili. Na spletni strani www.worshipcentral.org imamo mesečni podcast z intervjuji, pogovori in ključnimi mislimi na temo slavljenja. Vsak mesec objavimo novo pesem, poleg tega pa lahko prebirate še dva bloga, ki jih piševa s kolegom Alom Gordonom. Izpeljali smo že tudi nekaj bolj intenzivnih in intimnih tečajev za voditeljev slavljenja v manjših skupinah. Ljudje prihajajo iz celega sveta, iz Amerike, Evrope, Azije. To so bili res posebni dogodki. V vsem, kar delamo, pa se želimo srečati z Bogom, usposabljati slavilce, jim stati ob strani in spodbujati Cerkev, da bi na pristen, ustvarjalen in strasten način odgovarjala na potrebe časa. Imamo še veliko idej, ki jih nameravamo razviti v prihodnosti.

Vprašanja: Dan Etheridge
Odgovori: Tim Hughes
Vir: soulsurvivor.com
'Prevod': Tadej Vindiš


Odlomke pesmi z novega albuma lahko poslušate na www.timhughesmusic.com, tam najdete tudi nekaj možnosti za nakup zgoščenke, smešen video, podcast…



Arhiv vseh člankov >

V sodelovanju s:
 

© 2002-2007 Svetnik. Javna uporaba vsebin dovoljena s pridobljenimi pooblastili avtorjev. Optimizirano za IE5 in MF1. Avtor in urednik: TadejV.